POŽARNA VARNOST DOMA
Glede na vrsto gorljivega materiala jih delimo na:
- Razred A: požari gorljivih trdnih snovi, ki so pretežno organskega izvora in v normalnih razmerah zgorevajo tako, da tvorijo žerjavico (les, papir, slama, tekstil, premog,…)
- Razred B: požari gorljivih tekočih snovi ali snovi, ki postanejo tekoče (bencin, olja, nafta, maščobe, voski, laki, smole,…)
- Razred C: požari gorljivih plinov (butan-propan, metan, acetilen, vodik,…)
- Razred D: požari kovin (magnezij, aluminijev prah,…)
Včasih je bil omenjen tudi razred E, ki je pomenil požare električnih naprav pod napetostjo.
Požarna varnost v domačem okolju
Statistični podatki navajajo, da:
- nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
- je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
- ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.
Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:
- premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
- cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
- alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).
V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.
Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:
- nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava …,
- kajenje v postelji,
- neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
- nepazljiva uporaba sveč
Do požara pogosto pride v kuhinji
Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto. V kuhinji so plinske naprave z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.
Kako gasiti?
Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.
Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.
Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar
Preventiva v domačem okolju
Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.
Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:
– tehnični in gradbeni ukrepi:
- ločitve v požarne sektorje,
- požarni alarmi,
- gasilniki,
- vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);
– organizacijski ukrepi:
- odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
- čiščenje in vzdrževanje objektov,
- ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
- urejenost evakuacijskih poti.